Inovacije so gonilo napredka

Že kar nekaj časa sem se obremenjevala z tem, kam bomo šli na kosilo, ko bo sin imel birmo, da bi bil lep ambient in dobra domača hrana, kjer bi se vsi lepo in dobro najedli. Ko je sin imel obhajilo, je bil še majhen in mu je bilo lepo, ko smo pojedino pripravili kar doma. Tako so se otroci igrali na dvorišči, mi starejši pa imeli piknik, kjer smo pekli, peli in tudi plesali. Tudi doma je bila na krožnikih le domača hrana, kar se je poznalo pri okusu.

No, tokrat sin noče biti doma, tako sem morala poiskati restavracijo. Nisem želela, da bi šli kar nekam, vseeno mi je bilo zelo pomembno, da je restavracija lepa, da je domača hrana, prijazno osebje. Ker je naš kraj majhen in je bilo kar veliko birmancev, sem vedela, da ne smem čakati predolgo, ker bo kasneje že vse zasedeno. Šla sem v akcijo in iskala restavracije, videla sem eno ekološko kmetijo, ki je bila zelo pohvaljena, ravno domača hrana je bila tista, ki je privabljala ljudi iz cele Slovenije. Poklicala sem za rezervacijo in nisem mogla verjeti, da so imeli prosto še zadnjo rezervacijo. Tako sem na hitro rezervirala in rekla, da bom za jedi poklicala kasneje. 

En teden pred birmo smo se dogovorili za jedilnike, ker sem vedela, da je pri njih domača hrana, me sploh ni bilo strah, da bi šlo kaj narobe in da hrana ne bi bila dobra. Na koncu lahko samo rečem, da smo se imeli fantastično, njihova domača hrana je okusna in dobra. Vesela sem in vem, da nikakor nismo zadnjič tukaj, če bomo še kaj praznovali definitivno pridemo spet sem. Največ je vredna domača hrana, ki je dobro in okusno pripravljena, takrat plačam z veseljem in še napitnino rada dam.

…

Vsako leto si zadam načrt, ker rad kolesarim, da je ena izmed poti tudi Parenzana, ker jo obožujem. Katero pot si izberem je odvisno tega, koliko časa imam na voljo in kakšno je vreme. Tokrat me je vlekla Parenzana za dva dni, a se je na koncu zgodilo to, da sem prevozil celotno kolesarsko pot, ker sem imel čas in je bilo prekrasno vreme. 

Približno sem vsako leto vedel, kdaj me čaka Parenzana, to je bil po navadi mesec avgust. Tako sem si vedno zadal načrt za dva dni, dovolil pa sem si, da če bom imel čas, če se bom dobro počutil in bo tudi vreme lepo, da prekolesarim več. Ker sem že pet let zaporedoma kolesaril po tem poteh, sem točno vedel kaj me čaka, in ta narava je fantastična, ta morski zrak, tako da vsako leto to kolesarjenje komaj čakam. Meni osebno je ta kolesarska pot Parenzana najlepša v Sloveniji, če bi živel na obali, bi verjetno vsak vikend kolesaril po tej poti, tako pa žal ne morem, ker sem preveč oddaljen in mi tudi časovno ne znese. 

Kaj mi je tako všeč na tej Parenzana poti?

Predvsem mi je všeč ta pot, ker ne občutiš prometa, gneče, kolesariš v naravi in čistem zraku, imaš začrtano pot, za katero veš, da ti bo prinesla na koncu zadovoljstvo in se boš počutil fantastično. Mene osebno ta Parenzana pot nahrani predvsem duševno, jaz se domov vrnem drugačen, sem utrujen, a ta utrujenost je daleč stran od tiste vsakodnevne utrujenosti, ki jo občutimo, ko hodimo v službo. Obožujem to kolesarsko pot. Vsakič, ko pridem iz te kolesarke ture sem čisto drugačen, glava se zbistri, planiram nove poti, nove izzive, premislim, kako naprej. Tisti, ki ste že šli celotno Parenzana pot me sigurno razumete. …

Vsak starš, ko pričakuje otroka, že planira, kako mu bo uredil otroško sobo, problem pride, če imamo na voljo le eno otroško sobo, imeli pa bomo dva otroka, takrat pridejo še kako prav pogradi, ker z njimi prihranimo kar nekaj prostora in ena otroška soba je čisto dovolj velika za oba.

Pri nas smo imeli to situacijo, da sva z ženo planirala enega otroka, tako sva imela stanovanje z eno otroško sobo, zgodilo pa se je tako, da sva dobila še enega, tako sva se morala odločiti, ali se midva seliva v otroško sobo in njima prepustiva spalnico, ki je bila res velika, ali pa enostavno otroško sobo urediva tako, da bo za njiju oba dovolj prostora. Odločitev je padla, ko sva videla, kakšni vse pogradi obstajajo in kako lepo bi lahko izgledala njihova soba. 

Dala sva delat otroško sobo po meri in tako resnično izkoristila vsak cm v sobi. Ker so bili pogradi zelo različni, eni bolj za punce, drugi spet za fante, sva se odločila, ker sva imela eno hčerko in enega sina, da kupiva pograd, ki bo nevtralne barve in naj lepše bo izpadlo, če bo naraven les. Res so bili pogradi različni, kar potegne te noter, ko vidiš kako lepi so, vendar kaj ko bodo otroci rasli in kar hitro ne pridejo več v poštev, ker pa sva midva delala sobo po meri, sva si res želela narediti sobo, ki jo bosta imela dlje časa. Izbrala sva naravni les, vsi elementi v otroški sobi so bili iz naravnega lesa, omare, pisalne mize, pograd. Vse sva naredila v stilu, sobica je res prišla prekrasna in predvsem, ker pogradi prihranijo prostor, sva dosegla, da je v sobici ostal prostor tudi za igranje na tleh.

Nekaj naj lepšega mi je bilo, ko je bila sobica do konca urejena, pogradi res rešijo situacijo, če imate dva ali pa več otrok. 

…

Še nekaj let nazaj sploh nisem vedel, da obstajajo linijski snegolovi. Niti nisem razlikoval med linijskimi snegolovi in točkovnimi snegolovi. No potem pa sem spoznal strokovnjaka, ki pozna in obvlada snegolove. Še celo več, ta strokovnjak ne samo da obvlada snegolove, on jih celo izdeluje.

Torej moje vprašanje za njega je bilo zelo osnovno, toda me je vedno to zanimalo. Na primorskem namreč na strehah ni videti snegolovov, medtem ko povsod drugod v Sloveniji lahko na strehah opazimo snegolove, ki pa so v osnovi v dveh variantah. Prva varianta, ki jo tudi sam pogosteje opazim so točkovni snegolovi in ti se zelo pogosto pojavljajo na hišah, kot neke vrste kljukice, ki zadržujejo sneg na strehi, tako da se ta varno topi in kasneje odteče po odtokih. Druge vrste snegolovi pa so linijski snegolovi, ki jih na zasebnih hišah bolj redko vidimo, so pa veliko bolj vidni kot točkovni snegolovi. Če točkovne snegolove z lahkoto spregledamo, linijski snegolovi zagotovo padejo v oči vsakemu, ki obrne glavo in pogled proti strehi.

In moje vprašanje za tega strokovnjaka je bilo zakaj na zasebnih hišah ne vidimo več linijskih snegolovov. Odgovor je bil več kot očiten in seveda je bil povezan s stroški. Linijski snegolovi so v uporabi tudi na zasebnih hišah, toda se res redko pojavijo prav zaradi višje cene. So pa linijski snegolovi pogosteje v uporabi na zasebnih hišah v mestnih središčih, saj je tam potrebno zagotoviti večjo varnost sprehajalcev.

In ko danes pogledam na strehe in vidim na eni strani kakšni so linijski snegolovi na drugi strani pa kakšni so točkovni snegolovi mi je popolnoma jasno kje se pojavi razlika v ceni. Že če pogledam zelo preprosto na količino uporabljenega materiala, ki ga imajo linijski snegolovi, je popolnoma jasno, da tak snegolov ne more biti stroškovno ugodnejši od točkovnega snegolova, kjer je uporabljeno manj materiala.

…

Zanima me, kaj pa si vi mislite, ali drži ta vremenska napoved za 25 dni naprej? Sama bi bila presrečna, da bi držala, ker sem pogledala z tem namenom vreme Pokljuka, da sem rezervirala hotel takrat, ko naj bi bilo lepo vreme. 

Jaz moram priznati ,da ne verjamem ravno v to, nimam kaj drugega, kot da pogledam za tako daleč naprej vreme Pokljuka, a vseeno ne verjamem ,da bo vreme držalo za toliko dni naprej. Včasih še za en dan naprej ne verjame. Danes si lahko pogledamo vreme po urah, no to bolj verjamem, kot pa vreme za 25 dni naprej. 

Meni je vedno bilo težko rezervirati kakšne počitnice kjerkoli, prav zaradi vremena, sedaj sem se navadila tako, da rezerviram en mesec naprej in vedno pogledam vreme, tokrat sem pogledala vreme Pokljuka, ker sem rezervirala hotel na Pokljuki. Ravno tisti vikend, ki sem ga hotela rezervirati, je kazalo slabo vreme, tako sem raje rezervirala naslednji vikend v upanju, da je vreme Pokljuka dalo točno napoved. Bila sem malo jezna, ker bi mi ta vikend prej bolj pasal, vendar vreme ima kar velik vpliv na sam dopust, tako da si nisem upala riskirati, ker je bilo napovedan dež, da bi potem bil sončen vikend. 

Ne boste verjeli, a še kako sem šla tisti vikend prej, ko je prišel gledat vreme Pokljuka in moram vam povedat, da je res bil dež, bila sem srečna, ker sem rezervirala naslednji vikend, ki naj bi bil sončen. Po tem takem so napovedali prav, tako lahko tudi upam, da bo naslednji vikend lep. 

Prišel je težko pričakovan vikend in na spletu je vreme Pokljuka bilo lepo in sončno, končno sem dočakala ta vikend in tudi to, da je napoved pred 25 dni bila pravilna. Sedaj napovedi verjamem, ker me je napoved vreme Pokljuka presenetila z pravilnimi podatki.

 …

Vsi komaj čakamo, da pridejo poletni meseci in da gremo na morje. Jaz sem letos prvič uživala, kot še nikoli, saj mi je dopust polepšal Prince in moj novi prijatelj. Zgodilo se je čisto nepričakovano, da sem si želela iti tokrat na morje na slovensko obalo, vedno grem na hrvaško, a usoda poskrbi za vse. Tako si bom to poletje zapolnila za zmeraj, še danes rečem, da mi je Prince dal najlepše spomine.

Tokrat sem šla za en teden na morje sama, najela sem garsonjero v mestu in šla. Hotela sem mir in sprehode. Že prvo jutro pa se mi je vse obrnilo na glavo. Sprehajala sem se po marini in pogled se mi je ustavil na fantu, ki je sedel na svojem čolnu Prince, nekaj na njemu me e privlačilo in jaz sem očitno privlačila njega, ker ko sem hodila mimo njegovega čolna, sva se pogledala in nasmejala eden drugemu. Ta dan je bilo to to. Ko sem šla drugu jutro tam mimo, je spet sedel zunaj, že na daleč sem ga videla in on mene, njegov čoln Prince je bil prekrasen, on pa še bolj, privlačil me je in samo želela sem si, da bi me ogovoril, ko sem šla mimo in me je. Zaželel mi je dobro jutro in jaz sem se seveda ustavila in pohvalila njegov čoln Prince, kako je lep. 

To pa je bil trenutek, da sva potem bila vsak dan skupaj, tudi on je bil sam in samski, tako zelo sva se ujela, prekrasni dnevi so to bili zame in zanj, njegov čoln Prince naju je vsak dan popeljal med valove, prekrasne plaže, kjer sva se kopala. Teden je prehitro minil, poslovila sva se in upala ,da se še srečava, povezal naju je čoln Pince in danes ko vidim kateri podoben čoln, se spomnim na naju, kako naju je njegov čoln Prince popeljal na morje vsak dan. …

Vsi vemo, da je ležišče še kako pomembno za naš kvalitetni spanec, da se zbudimo spočiti in polni energije. Saj poznate občutek, ko se zbudite celi polomljeni in predenj pridete k sebi potrebujete nekaj minut. Ne ne potrebujete nekaj teh minut, potrebujete novo ležišče. Nobeden se pri kvalitetnem ležišču ne sme zbuditi v bolečinah. Ko si izbiramo ležišča moramo še posebej gledati, kaj nam odgovarja. Saj je to najpomembnejše. Danes so rešili tudi problem zakoncev. Saj že na oko vidimo, da sta ženska in moški po konstrukciji telesa zelo različna, če pa imata še vsak svoje želje je težko izbrati ležišče. Včasih se je eden prilagodil drugemu pa je bilo. Danes pa delajo jogije že takšne, da naredijo polovico jogija takšnega, drugo polovico pa drugačnega. Tako nastane idealno ležišče za partnerje.

Kaj pa staro ležišče. Poglejmo si slabosti starega ležišča: zamašen nos, težave z spanjem, kožni izpuščaji in bolečine.

Stara vzmetnica ima:

• Pršice in prah
• Nečistoča
• Nepravilnih oblik

Če se vam pojavijo te težave in veste, da je vaše ležišče staro, potem je zadnji čas, da vzmetnico zamenjate. Zdravstveni problemi se bodo stopnjevali in lahko privede do kroničnih bolezni. Dobro premislite in si privoščite novo ležišče, da vam ne bo potrebno na koncu zaradi jogija hoditi okoli zdravnikov. Tako tudi pri otrocih, pri katerih se lahko alergije razvijejo kasneje in prav staro ležišče, ki je bilo večkrat polito vsebuje pršice, umazanijo, prah, ki vas bo pripeljalo do težav pri otroku. Ni samo pomembno, da je jogi raven in ima lepo obliko in ni nikjer vdolbin, saj otroci so lahki in redko se pri  pri otrocih spremeni oblika. Prej se razvijejo pršice in umazanija. 

Staro ležišče, ki je preseglo okoli 7 let in več je potrebno zamenjati z novim. Ja ne bomo mogli celo življenje spati na enem jogiju, v vsakem primeru bo novo ležišče po določenih letih potrebno.

 …

Ročne ure so se v času prve svetovne vonje najprej pojavile na rokah žensk. Moški so takrat čas raje odčitavali z žepnih ur. Priljubljenost ročnih ur je pri moških narasla takrat, ko so se znašle na zapestjih vojakov. Ti so morali namreč biti natančno časovno usklajeni v svojih napadih. Izdelane so bile iz odpornega stekla in imele številke, ki se svetijo, da so jih videli tudi v nočnih urah.

Ena prvih omemb ročnih ur sega v leto tisoč petsto enainsedemdeset, ko je neki petični Anglež kraljici Elizabeti prvi podaril zapestno uro. Iz leta tisoč sedemsto petinpetdeset pa obstajajo dokazi, da je znameniti urar iz Pariza neki razvpiti Parižanki podaril ročno uro, ki se jo je nosilo okrog prsta. Ko brskamo po zgodovini, torej odkrijemo, da imajo ženske ure res burno preteklost. DO prve kolekcije ročnih ur je prišlo šele leta tisoč osemsto devetinosemdeset v Švici. 

Prvi uporabniki, ki so nosili ročne ure, so bili ženskega spola. Ženske ure so množično začeli izdelovati leta tisoč devetsto štiri. Z njihovo izdelavo je začel ustanovitelj svetovno znanega Rolexa. Ročne ure za ženske so našle svoje mesto na trgu in se na njem odlično obdržale vse do danes. Ženske so takoj prepoznale njihovo praktičnost. V anketi za neko žensko revijo, ki so jo opravili leta devetnajsto štirinajst, je tri tisoč štiristo žensk od štiri tisoč tristo anketiranih navedlo, da so ženske ure zelo priročen izum.

Pri moških se je množična uporaba zapestnih ur začela zahvaljujoč kolesarjem, ki med aktivnostjo niso mogli odčitavati časa z ure v žepu. Lahko torej rečemo, da so bile ženske pionirke na področju nošenja ročnih ur. Še danes so na voljo raznolike ženske ure, ki so primerne za različne dejavnosti, namembnosti in stile. Predstavnice nežnejšega spola jih imajo tudi kot modni dodatek, ne samo za odčitavanje časa.

 …

Moja leta že štejejo krepko preko 50 in moram vam priznati, da nikoli nisem uporabljala odstranjevalca ličil. Sigurno bi me vprašali kakšno kožo imam in da moja koža verjeno ni lepa. Moje odstranjevanje ličil je bilo vedno samo z vodo in moram vam priznati, da je moja koža za moja leta prav lepa.

Danes pa mlade punce več ne vedo, kaj vse naj uporabljajo, odstranjevalec ličil, tonik, korektor, kremo, serum itd. Resnično je danes poplava kozmetike za obraz. Jaz sem poznala samo navadno kremo. Pravijo tudi, da bi morali kreme za obraz vsake toliko zamenjati, jaz uporabljam isto kremo že vrsto let in verjetno še dolgo bom. Zakaj se je tako razširilo, da enostavno obstaja že celotni potek čiščenja obraza ne vem, vem pa da tega pol ni potrebnega. Tako lahko odstranjevanje ličil opravimo čisto preprosto z vodo in sem prepričana, da je to tudi najbolj zdravo, kot pa bilo kakšen odstranjevalec ličil.

Naša koža še posebej na obrazu je občutljiva in zakaj bi jo po nepotrebnem obremenjevali in preveč čistili, saj je povrhnjica kože še kako pomembna in prav odstranjevalec ličil nam lahko naredi škodo na koži, namesto, da bi nam koristil. Ne bo mi nihče rekel, če je  naše odstranjevaje ličil grobo za našo kožo in izdelki neprimerni, da je to boljše od navadne vode. 

Vi le odstranjevanje ličil opravite z vodo, kasneje pa za vlažnost kože in dajo nahranite poskrbite z kremami, ki pa naj bodo naravnega izvora. Pa občasno si naredite kakšno domačo masko za obraz in vaš obraz vam bo hvaležen, da ne uporabljate odstranjevalec ličil. To pa se bo izražalo na vaši koži, ker bo imela zdravo povrhnjico in tako bo vaš obraz lep in sijoč. Vi pa pozabite na grobe izdelke in naj bo vaše odstranjevanje ličil naravno z vodo.

 …

V zadnjem letu sem opazila porast bolečine, ki se je vsakodnevno pojavljala v mojih dlaneh. Seveda je kriv karpalni kanal, kar sva z zdravnikom tudi precej hitro ugotovila. Že prej sem na internetu brskala kje bi lahko ždel razlog za moje tegobe in tudi meni se je to zdela edina logična obrazložitev. Pregled je tako trajal točno 5min, saj je zdravnik v trenutku postavil diagnozo. 

Sama v preteklosti nisem imela nobenih prijateljev ali svojcev, ki bi se spopadali s to težavo. V bistvu sploh še nikoli nisem slišala za karpalni kanal. Vendar sem se kaj kmalu zaradi svoje bolečine izobrazila in poskusila pridobiti kar se da veliko informacij na tem področju. 

Jaz sem se z bolečino srečevala praktično skozi celoten dan. Karpalni kanal mi je zganjal same preglavice. Najhuje je bilo ponoči in med delom. Trenutno se izobražujem na področju oblikovanja, kar pa zahteva tudi ogromno šivanja oblačil. Vsak dan v popoldanskem času šivam ure in ure. Z zdravnikom sva tako kar precej hitro ugotovila, da je to zagotovo vzrok za moje težave. Vedela sem, da morava nujno ukrepati, saj se je hitro približevalo veliko pomembnih dogodkov in še kako sem potrebovala svoje dlani za efektivno opravljanje svojega dela. 

Predpisal mi je opornico katero sem nosila ponoči, med šivanjem pa sem jo snela, saj z njo nisem mogla opravljati svojega dela. Pojasnil mi je, da sindrom karpalni kanal ne bo izvenel kar sam od sebe in da bom morda potrebovala operacijo. In ravno to je bilo potrebno storiti. Čez par tednov sem se zopet oglasila in mu pojasnila, da opornica enostavno ne zaleže. Razložil mi je potek celotnega posega in da se na tak način sprosti pritisk ustvarjen na mediani živec in tako bo tudi bolečina izzvenela. 

Čez par tednov sem bila že na vrsti za opravljanje posega in potem mi karpalni kanal ni več povzročal težav. Tudi moja oblikovalna kariera ni trpela, saj sem po petih tednih svoje delo opravljala že popolnoma normalno in brez bolečin. 

…