Ležišče, ki je staro

Vsi vemo, da je ležišče še kako pomembno za naš kvalitetni spanec, da se zbudimo spočiti in polni energije. Saj poznate občutek, ko se zbudite celi polomljeni in predenj pridete k sebi potrebujete nekaj minut. Ne ne potrebujete nekaj teh minut, potrebujete novo ležišče. Nobeden se pri kvalitetnem ležišču ne sme zbuditi v bolečinah. Ko si izbiramo ležišča moramo še posebej gledati, kaj nam odgovarja. Saj je to najpomembnejše. Danes so rešili tudi problem zakoncev. Saj že na oko vidimo, da sta ženska in moški po konstrukciji telesa zelo različna, če pa imata še vsak svoje želje je težko izbrati ležišče. Včasih se je eden prilagodil drugemu pa je bilo. Danes pa delajo jogije že takšne, da naredijo polovico jogija takšnega, drugo polovico pa drugačnega. Tako nastane idealno ležišče za partnerje.

Kaj pa staro ležišče. Poglejmo si slabosti starega ležišča: zamašen nos, težave z spanjem, kožni izpuščaji in bolečine.

Stara vzmetnica ima:

  • Pršice in prah
  • Nečistoča
  • Nepravilnih oblik

Če se vam pojavijo te težave in veste, da je vaše ležišče staro, potem je zadnji čas, da vzmetnico zamenjate. Zdravstveni problemi se bodo stopnjevali in lahko privede do kroničnih bolezni. Dobro premislite in si privoščite novo ležišče, da vam ne bo potrebno na koncu zaradi jogija hoditi okoli zdravnikov. Tako tudi pri otrocih, pri katerih se lahko alergije razvijejo kasneje in prav staro ležišče, ki je bilo večkrat polito vsebuje pršice, umazanijo, prah, ki vas bo pripeljalo do težav pri otroku. Ni samo pomembno, da je jogi raven in ima lepo obliko in ni nikjer vdolbin, saj otroci so lahki in redko se pri  pri otrocih spremeni oblika. Prej se razvijejo pršice in umazanija. 

Staro ležišče, ki je preseglo okoli 7 let in več je potrebno zamenjati z novim. Ja ne bomo mogli celo življenje spati na enem jogiju, v vsakem primeru bo novo ležišče po določenih letih potrebno.

 …

Ženske ure – poznate njihovo zgodovino?

Ročne ure so se v času prve svetovne vonje najprej pojavile na rokah žensk. Moški so takrat čas raje odčitavali z žepnih ur. Priljubljenost ročnih ur je pri moških narasla takrat, ko so se znašle na zapestjih vojakov. Ti so morali namreč biti natančno časovno usklajeni v svojih napadih. Izdelane so bile iz odpornega stekla in imele številke, ki se svetijo, da so jih videli tudi v nočnih urah.

Ena prvih omemb ročnih ur sega v leto tisoč petsto enainsedemdeset, ko je neki petični Anglež kraljici Elizabeti prvi podaril zapestno uro. Iz leta tisoč sedemsto petinpetdeset pa obstajajo dokazi, da je znameniti urar iz Pariza neki razvpiti Parižanki podaril ročno uro, ki se jo je nosilo okrog prsta. Ko brskamo po zgodovini, torej odkrijemo, da imajo ženske ure res burno preteklost. DO prve kolekcije ročnih ur je prišlo šele leta tisoč osemsto devetinosemdeset v Švici. 

Prvi uporabniki, ki so nosili ročne ure, so bili ženskega spola. Ženske ure so množično začeli izdelovati leta tisoč devetsto štiri. Z njihovo izdelavo je začel ustanovitelj svetovno znanega Rolexa. Ročne ure za ženske so našle svoje mesto na trgu in se na njem odlično obdržale vse do danes. Ženske so takoj prepoznale njihovo praktičnost. V anketi za neko žensko revijo, ki so jo opravili leta devetnajsto štirinajst, je tri tisoč štiristo žensk od štiri tisoč tristo anketiranih navedlo, da so ženske ure zelo priročen izum.

Pri moških se je množična uporaba zapestnih ur začela zahvaljujoč kolesarjem, ki med aktivnostjo niso mogli odčitavati časa z ure v žepu. Lahko torej rečemo, da so bile ženske pionirke na področju nošenja ročnih ur. Še danes so na voljo raznolike ženske ure, ki so primerne za različne dejavnosti, namembnosti in stile. Predstavnice nežnejšega spola jih imajo tudi kot modni dodatek, ne samo za odčitavanje časa.

 …

Odstranjevalec ličil je bil zame neznanka

Moja leta že štejejo krepko preko 50 in moram vam priznati, da nikoli nisem uporabljala odstranjevalca ličil. Sigurno bi me vprašali kakšno kožo imam in da moja koža verjeno ni lepa. Moje odstranjevanje ličil je bilo vedno samo z vodo in moram vam priznati, da je moja koža za moja leta prav lepa.

Danes pa mlade punce več ne vedo, kaj vse naj uporabljajo, odstranjevalec ličil, tonik, korektor, kremo, serum itd. Resnično je danes poplava kozmetike za obraz. Jaz sem poznala samo navadno kremo. Pravijo tudi, da bi morali kreme za obraz vsake toliko zamenjati, jaz uporabljam isto kremo že vrsto let in verjetno še dolgo bom. Zakaj se je tako razširilo, da enostavno obstaja že celotni potek čiščenja obraza ne vem, vem pa da tega pol ni potrebnega. Tako lahko odstranjevanje ličil opravimo čisto preprosto z vodo in sem prepričana, da je to tudi najbolj zdravo, kot pa bilo kakšen odstranjevalec ličil.

Naša koža še posebej na obrazu je občutljiva in zakaj bi jo po nepotrebnem obremenjevali in preveč čistili, saj je povrhnjica kože še kako pomembna in prav odstranjevalec ličil nam lahko naredi škodo na koži, namesto, da bi nam koristil. Ne bo mi nihče rekel, če je  naše odstranjevaje ličil grobo za našo kožo in izdelki neprimerni, da je to boljše od navadne vode. 

Vi le odstranjevanje ličil opravite z vodo, kasneje pa za vlažnost kože in dajo nahranite poskrbite z kremami, ki pa naj bodo naravnega izvora. Pa občasno si naredite kakšno domačo masko za obraz in vaš obraz vam bo hvaležen, da ne uporabljate odstranjevalec ličil. To pa se bo izražalo na vaši koži, ker bo imela zdravo povrhnjico in tako bo vaš obraz lep in sijoč. Vi pa pozabite na grobe izdelke in naj bo vaše odstranjevanje ličil naravno z vodo.

 …

Karpalni kanal – moja izkušnja

V zadnjem letu sem opazila porast bolečine, ki se je vsakodnevno pojavljala v mojih dlaneh. Seveda je kriv karpalni kanal, kar sva z zdravnikom tudi precej hitro ugotovila. Že prej sem na internetu brskala kje bi lahko ždel razlog za moje tegobe in tudi meni se je to zdela edina logična obrazložitev. Pregled je tako trajal točno 5min, saj je zdravnik v trenutku postavil diagnozo. 

Sama v preteklosti nisem imela nobenih prijateljev ali svojcev, ki bi se spopadali s to težavo. V bistvu sploh še nikoli nisem slišala za karpalni kanal. Vendar sem se kaj kmalu zaradi svoje bolečine izobrazila in poskusila pridobiti kar se da veliko informacij na tem področju. 

Jaz sem se z bolečino srečevala praktično skozi celoten dan. Karpalni kanal mi je zganjal same preglavice. Najhuje je bilo ponoči in med delom. Trenutno se izobražujem na področju oblikovanja, kar pa zahteva tudi ogromno šivanja oblačil. Vsak dan v popoldanskem času šivam ure in ure. Z zdravnikom sva tako kar precej hitro ugotovila, da je to zagotovo vzrok za moje težave. Vedela sem, da morava nujno ukrepati, saj se je hitro približevalo veliko pomembnih dogodkov in še kako sem potrebovala svoje dlani za efektivno opravljanje svojega dela. 

Predpisal mi je opornico katero sem nosila ponoči, med šivanjem pa sem jo snela, saj z njo nisem mogla opravljati svojega dela. Pojasnil mi je, da sindrom karpalni kanal ne bo izvenel kar sam od sebe in da bom morda potrebovala operacijo. In ravno to je bilo potrebno storiti. Čez par tednov sem se zopet oglasila in mu pojasnila, da opornica enostavno ne zaleže. Razložil mi je potek celotnega posega in da se na tak način sprosti pritisk ustvarjen na mediani živec in tako bo tudi bolečina izzvenela. 

Čez par tednov sem bila že na vrsti za opravljanje posega in potem mi karpalni kanal ni več povzročal težav. Tudi moja oblikovalna kariera ni trpela, saj sem po petih tednih svoje delo opravljala že popolnoma normalno in brez bolečin. 

Meditacija mi je pomagala, da sem spet zaživela polno življenje

Kako se stvari lahko na enkrat obrnejo na slabše, če si srečen, si niti predstavljati ne moreš, mene je iz tega rešila edino meditacija, ne smem niti pomisliti, kaj bi bilo z menoj, če takrat nebi našla zame te rešitve.

Moje življenje je bila pravljica, živela sem z fantom eno leto, na kar sva se iz božjega mira neprestano kregala, še sama nisem vedela zakaj, kreganja so se vrstila vsak dan, vsak izlet, vsak večer. Čisto sem bila že obupana in ponižna, na kar me je rešila meditacija, ki mi jo je priporočala prijateljica, ki sem se ji potožila in je videla, da če bom tako nadaljevala bom še samo zbolela. Lahko rečem, da nisem imela izbire, ali naj grem na meditacijo ali ne, enostavno, če nisem hotela zboleti, sem to nujno potrebovala.

Z možem sva se še naprej kregala, a meditacija mi je dala to moč, da sem začela realno opazovati zakaj se kregava. Videla sem, da nisem bila skoraj nikoli povod za to, videla sem, da je on odsoten, da živi po svoje in logično mi je bilo, da potem nisva mogla funkcionirati. Mene je držala po koncu meditacija in čas je pokazal, da me mož vara. To je bil dodatni šok zame, ampak sem bila dovolj močna, da sem se osamosvojila, naredila konec, čeprav on tega kar naenkrat ni več hotel. Hotel je ostati z menoj in žal mu je bilo za vse. Ko sem samo pomislila, da me je tako uničeval več kot leto dni in me dobesedno vlekel za nos, sem vedela, da moram končati vezo, meditacija me je naučila, da sem vse skupaj speljala mirno. Danes sem srečna sama z seboj, meditacija mi daje tisti mir, tisto zadovoljstvo, ki ga potrebujem za naprej. 

Vedite, da če se ne počutite dobro, če 

Pisarniški stol in primerna izbira

Najpogostejše zdravstvene težave današnjega časa so težave s hrbtenico, najsi bodi zaradi nepravilne drže, vse težave pa velikokrat izvirajo zaradi enakosti gibov na delovnem mestu. Zato so najbolj na udaru poklici, ki so vezani na delo za računalniki. Delo je sedeče in v kolikor pisarniški stol ni anatomsko oblikovan in primeren za daljšo uporabo, znajo težave naraščati s časom.

Kako izbrati primeren pisarniški stol, ki bo zadovoljil potrebe sedečega delovnega mesta?

Glede na današnjo izbiro pisarniškega pohištva, ki je na voljo, so zelo pomembni parametri, ki jih je vredno upoštevati, ko se odločamo kupiti pisarniški stol za v pisarno, kot tudi za domačo rabo:

  • Anatomsko oblikovano hrbtišče
  • Primerna oblazinjenost
  • Višinska nastavljivost stola
  • Mobilnost stola
  • Višina hrbtišča
  • Naslonjala za roke

Mogoče za nekoga nepomembne malenkosti, a tvorijo idealno sedišče za daljšo sedečo držo, tako na delovnem mestu, kot tudi doma. 

Ko izbiramo primerno pohištvo, nas najprej pritegne pogled, barva, oblika, velikokrat ne pomislimo na to, kako se bo določen izdelek obnesel pri dolgotrajnejši uporabi, zato je še kako pomembno preveriti lastnosti, ki jih pisarniški stol nudi. 

Tako kot je pomembna izbira pisarniškega stola za sedeče delovno mesto, tako je smotrno izbrati primerni pisarniški stol tudi za otroke, ki preživijo veliko časa za pisalno mizo, za učenje in šolske obveznosti. Parametri izbire tako ostanejo enaki, le da moremo tukaj upoštevati še starostno dobo, saj so velikosti stolov različne, tako višina kot širina. Kadar kupujemo pisarniški stol za v otroško sobico, vzamemo sabo tudi otroka, da opravi prvi preizkus sedenja. Je pa v praksi tako, da majhne očke izbirajo barvo in obliko, tukaj je na nas, da znamo preceniti možnosti in kvaliteto, ki jih ponuja izbrani stol. 

Težave s hrbtenico velikokrat nastopijo že v zelo zgodnjih letih, tako rekoč v otroštvu, neprimerna drža pri sedenju je eden izmed pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na pravilen razvoj hrbtenice. Tega bi se morali zavedati prav vsi, pisarniški stol, bi moral od prvega dne naprej ponujati kvalitetno in udobno sedenje, z dodatkom rednega gibanja in razgibavanja. 

Sivka in njeno obrezovanje

Vsako obrezovanje mora biti narejeno natančno, kajti v nasprotnem primeru lahko rastlino poškodujemo ali celo uničimo. Tako ima tudi sivka kar nekaj pomembnih podatkov, ko govorimo o obrezovanju. Če pogledate sivko kako izgleda, boste hitro videli, da ima spodaj kar nekaj olesenelega dela in največjo napako naredimo, če je sivka obrezana do olesenelega dela, kajti če porežemo vse zelene dele, potem naredimo več škode kot koristi.

Sam sem enkrat to naredil in ta sivka ni bila več nikoli tako lepa, kot je bila včasih, ko sem jo dobesedno pozabil porezat, boljše bi naredil, če bi jo pozabil obrezat tudi tokrat. Tako moramo vedeti, da se sivka obrezuje konec avgusta in da se lahko poreže toliko, da ostane okoli 3 cm zelenega dela. Tako bomo naredili najboljše. Lahko pa tudi obrežete sivko spomladi, ko boste videli, koliko škode je na njej naredila zima in boste lahko vse poškodovane dele odstranili.

Če želite, da je vaša sivka res lepa in cvetoča in živite v krajih, kjer imate pozimi sneg, potem poskrbite, da raste nekje, kjer je zavarovana pred snegom, mogoče imate kakšen nadstrešek in potem naprej travnik, tako jo lahko posadite na koncu nadstreška, ki bo poskrbel, da bo sivka dovolj zaščitena pred vremenskimi razmerami pozimi, ker drugače jo zimske razmere lahko poškodujejo.

Sam imam sivko posajeno točno tako in lahko vam rečem, da me vsako poletje razveseli, ko tako lepo raste, zima jo ne uniči in vse več prostora mi zavzema, a me to čisto nič ne moti, pravzaprav mi je prekrasna in ker ima sivka svoj specifični vonj, se ta širi tudi po naši terasi. 

Torej pazite, da sivke ne obrežete preveč, ker jo boste poškodovali, raje pustite več zelenega dela, kot pa da je sivka obrezana do lesenega dela, če želite drugo leto uživati ob pogledu na njene lepe, nežne cvetove. 

Zaradi novega senčila pri sosedih je postala cesta ozka

Stvari se lahko še kako hitro zakomplicirajo, če vsak sosed dela po svoje kakor mu paše, veliko bolj bi bili med sosedi prijatelji, če  bi se znali več pogovarjati, sodelovati in pomagati. Mi smo se zaradi senčila skoraj skregali z sosedi, pa čeprav nismo mislili nič hudega. 

Sosedje so se odločili, da si bodo naredili spredaj pred hišo en poletni kotiček, kjer bodo uživali. To sploh ne bi bila ovira, če mi ne bi videli, da bo ta terasa prevelika in da gredo preblizu ceste, kajti teraso postaviti z stebri na mejo ceste, kjer že na oko vidiš, da bo lahko mimo vozil samo še osebni avto, te malo zaskrbi. Vse skupaj je bilo videti, da se niso preveč sekirali in so se lepo širili, zavedali smo se, da še niso montirali niti senčila in vedeli smo, da bo še vse skupaj ožje. Velikokrat v življenju potrebuješ široko cesto, ker ti bo določene stvari pripeljal tovornjak in sosedje smo videli, da to skoraj ne bo več možno. Nekaj časa smo se samo spogledovali in kasneje, ko smo videli, da nas je več istega menja, smo to tudi povedali sosedom.

Pa je bil ogenj v strehi. Kako so bili nesramni do nas, kakor češ, da senčila ne bodo postavili na tujo zemljo in da bo vse skupaj stalo na njihovi zemlji in da se naj ne pritožujemo, čeprav smo mi vedeli, da se bo vse skupaj kar precej zamaknilo. Sosedje so brez slabe vesti delali naprej. Prišlo je tako daleč, da smo jih morali prijaviti, to pa veste kam vodi. Tako smo se pošteno skregali med seboj zaradi senčila, ker se jim enostavno ni moglo dopovedat, da naj gredo samo kakšne pol metra bolj noter z teraso in bo vse v redu. Tako so odnehali, senčila še danes nimajo in se z nami tudi ne pogovarjajo več.…

Rogaška Slatina je kraj za ljudi, ki hočejo mirno življenje

Če si kdaj živel v velikem mestu in ti je pomembno, da se ti vsak dan kaj dogaja, potem Rogaška Slatina ni zate, ker to je mirno mesto in tukaj se ravno ne dogaja ogromno stvari. Nekateri so prepričani, da je v tem kraju ogromno dogodkov, jaz pa sem prepričana, da bi predvsem mladi morali imeti več dogodkov in dejavnosti in jih imajo veliko premalo.

Da ne bo kdo narobe razumel Rogaška Slatina je prekrasni kraj, urejen, miren, lep ima lepe sprehajalne poti in v njej je lepo živeti, če želiš seveda mirno življenje. Dobro pa se zavedamo koliko energije premorejo naši otroci in koliko talentov se skriva v njih, ki jih žal v Rogaški Slatini ne morejo razvijati. Nekdo bi rekel, da je Rogaška Slatina premajhen kraj za te stvari, vendar poznam veliko manjše kraje in morali bi poskrbeti za mlade. 

Moji starši uživajo v tem kraju, meni pa se ravno zaradi otrok meša, kolikokrat jih moram peljati v druge kraje, da doživijo stvari, ki bi jih lahko v Rogaški, pa jih žal nihče ne naredi. Zame Rogaška Slatina spi za mlade in prav smilijo se mi, ko jih vidim, da čakajo da odrastejo in komaj čakajo, da zapustijo kraj in gredo v življenje. Tako sami pravijo. 

Da ne govorim o večernih dogodkih in koncertih, jih ni, za vso zabavo poskrbi Central caffe in to je to.  Da bi se vrstili koncerti, tako kot se vrstijo v drugih krajih se žal ne in to bi mladi potrebovali, Rogaška Slatina se bo morala prebuditi, če bo želela, da mladi ostanejo v tem kraju, ker drugače bodo vsi raje odšli, saj so polni življenjske energije in svojih moči na vrhuncu in takšni ljudje iščejo dogodke in dogajanje, ki pa ga žal Rogaška Slatina ne daje. Tukaj se živi mirno.…

Šola vožnje pri meni

Vsak ima svoj način vožnje in vsak dojema vožnjo po svoje, prav tako je bila to zame nova izkušnja in šola vožnje mi je predstavljala od začetka kar velik zalogaj, ki ga bom morala doseči. Ko se je začela šola vožnje in sem se prvič usedla za volan, so se mi tresle roke in noge. Kakšen občutek, ko moraš kar naenkrat sam prižgati avto, prijeti za volan in speljati. Tega občutka ne bom nikoli pozabila, naenkrat kontroliraš cel avto sam, čeprav imaš zraven sebe inštruktorja, se počutiš sam.

Resnično je šola vožnje nek poseben življenjski dogodek, ki te popelje v neodvisnost v nekaj novega, da ti samozavest, a hkrati veliko odgovornosti. Mene je tisti prvi dan bilo neizmerno strah, ko sem naredila prve kroge po parkirišču in ko je inštruktor rekel, da sem pripravljena in da greva na cesto. Če bi takrat videla sama svoj pogled, bi se danes pošteno nasmejala, kajti šola vožnje se je šele začela, jaz pa že na cesto. To mi ni bilo jasno.

Vendar je inštruktor predvideval in prepoznal, da sem pripravljena. In smo šli že prvo uro vožnje na cesto, takrat je šola vožnje zame postala veselje, ko sem jaz spoznala, da mi vožnja gre in da to ni nič tako groznega, sem začela uživati v vožnji v prestavah in vsaka ura vožnje mi je še kako hitro minila. Tako je šola vožnje postala užitek in komaj sem čakala na njo, da spet grem za volan. 

Bala sem se še edino prve vožnje v gostem prometu v centru mesta, vendar sem tudi to zmogla, ker sem se do takrat že vse naučila in bila pripravljena. Meni bo inštruktor in šola vožnje ostala vedno v lepem spominu, kajti prav lepo mi je bilo voziti, ker sem imela dobrega inštruktorja, še danes vem katera šola vožnje je bila in kateri je bil moj inštruktor in ga tudi pozdravim, ko ga vidim.…