Odraščala sem na podeželju, kjer senčila na oknih niso bila potrebna. Danes živim v mestu in lahko rečem ravno obratno, da so v mestu senčila na oknih nujno potrebna. Še danes se spomnim, kako sem vztrajala pri tem, da jih ne potrebuejmo. Ko sva z možem kupila čisto novo stanje, je bilo še kar nekaj stvari, ki sva jih morala kupiti. Tako sva sama do konca uredila stanovanje po najinem okusu. To pa je bilo zame nekaj najlepšega, da sem lahko stanovanju dodala tisto piko na i, da je stanovanje bilo opremljeno po najinih željah.
Tako je prišlo do vprašanja, ali so senčila na oknih potrebna ali ne?
Ko sem začela živeti v mestu, so mi bili večeri najlepši, ko sem lahko skozi okno opazovala mesto in ljudi. Ker te priložnosti na podeželju nisem imela, sem še bolj uživala v tem. Potem pa mi je mož rekel, da bi bilo potrebno kupiti senčila. Nisem bila zato, ker jih enostavno nisem pogrešala. Ko pa so dnevi tekli in sem spoznala, da bi jih zvečer vseeno včasih potrebovala, da bi bila bolj sproščena, sem seveda popustila. Nikoli nisem gledala tako, da se bom začela obremenjevati s tem, da bi me zvečer lahko mimoidoči videli skozi okno in tako ne bom imela zasebnosti. Več mi je pomenilo to, da sem lahko zvečer opazovala mesto.
Seveda sva kupila in montirala senčila na čisto vsa okna, ker je to bilo potrebno. Danes pa je od mene odvisno, ali so okna odkrita ali pokrita. Jaz tako rečem, kajti še vseeno so pogosto večeri takšni, da opazujem mesto in ljudi. Ne vem, zakaj imam tako rada to, dokler se ne naveličam, bodo senčila dvignjena. Verjamem pa, da bi jih mož uporabljal bolj pogosto, če bi bilo po njegovo. Pa je žal po moje. …