Prav spomnim se dneva, ko sva se lani za vikend z bratrancem odpravila v hribe. Cesta do koče pa je bila kar grozna. Lahko bi rekli, da ni bila podobna cesti. Na začetku je bil na cesti makadam, kar ni bil problem, nato pa se je ta spremenila v blato in celo nekaj snega na višini. Imel sem svojega starega terenca, ki je sicer zanesljiv, a ko so se kolesa enkrat začela vrteti v prazno, je bilo konec. Hitro nama je bilo jasno, da ne bova prišla nikamor brez pomoči.
Tedaj pa se je bratranec spomnil, da je s seboj vzel poseben pripomoček in ga spravil v prtljažnik, preden sva šla. To pa je bila kompaktna električna vitla za avto. Do takrat sem ta pripomoček povezoval bolj z gradbišči in neko profesionalno uporabo. Zato si nisem nikoli mislil, da bo majhna električna vitla tista stvar, ki nama bo rešila vikend. Kljub temu sem mu zaupal in sva se lotila dela, saj bi drugače obtičala na tej cesti za bog ve koliko časa.
Tako sva najprej namestila vitlo na prednji del avta. Jeklenico sva nato napela in pritrdila okoli bližnjega drevesa. Potem sva jo prižgala in upala na najboljše. Po nekaj minutah mučenja sva že bila na prostem. Avto se je sicer premikal počasi, a zanesljivo, tako da nama je uspelo priti iz tistega blata, ki nama je čisto požrlo kolesa.
Takrat sem vedel, da bo naslednja stvar na moji listi reči, ki jih moram imeti pri sebi v avtu, vitla. Zato sem jo tudi kupil, ko sva se vrnila domov. Zdaj jo imam vedno v prtljažniku, saj nikoli ne veš, kdaj ti lahko kaj takega pride prav oziroma kdaj se spet znajdeš v kakšni podobni situaciji. Če tisti dan tega ne bi imela, bi bil vikend najverjetneje pokvarjen.…