V našem kraju imamo konjeniški klub, vendar še nikoli nisem bila tam. En vikend pa so imeli tekmovanje in se si ga z otroki ogledala. Takrat sem tam videla tudi eno znanko, ki je jezdila in sva malo poklepetali. Povedala mi je, da ima tukaj svojega konja, da je to njen konj, na katerem je tekmovala. Povabila me je, če želim kateri dan priti malo naokoli mogoče poskusit jezditi.
Prvo sem bila presenečena, ker še res nikoli nisem jezdila. Enostavno nisem vedela, kaj naj ji odgovorim, povedala sem ji po resnici, da še nikoli nisem jezdila in da se mogoče konjev celo bojim. Potolažila me je in rekla, da naj pridem kaj naokoli in da bova videli, kako se bom počutila.
Cel naslednji teden me je mučilo, da bi jo poklicala, ker sem si želela jezditi. Tako sem jo poklicala v petek in zmenili sva se za soboto. Dobili sva se že zgodaj zjutraj, ker potem ona ni imela časa. Skupaj sva ga osedlali in peljali ven. Pustila me je, da sem se s konjem spoznala, da sem ga pobožala in nekaj časa tudi držala. Ko sem ji rekla, da sem sproščena, pa sem šla na konja. Kakšen nori občutek, ko sediš na konju, najbolj sem bila presenečena, kako visoko sem. Tega me je bilo najbolj strah, da bi padla iz konja iz te višine.
Uspelo mi je narediti tri prestrašene kroge in potem sem se sprostila. Prijateljica je videla moj strah, zato smo šli čisto počasi, da se ne bi preveč prestrašila. Začela sem uživati, šele potem se lahko čutila, kako nekateri uživajo na konju, ker je res dober občutek. To bom sigurno še ponovila, če bo le prijateljica dovolila, da jezdim njenega konja.…