Inovacije so gonilo napredka

Iskreno, nikoli nisem bil tip človeka, ki bi ga nakit posebej zanimal. To sem namreč vedno pripisoval bolj ženskemu spolu in si mislil, da meni nakit pač ne bi pasal. Nato sem začel opažati čedalje več moških, ki so imeli na sebi nekaj nakita. To mi je bilo precej zanimivo, vendar sem še vedno menil, da meni to ne bi pasalo. Nekega dne pa me je punca presenetila z darilom. V tem darilu je bila prav posebna verižica, ki mi je bila zelo všeč. Priznam, sprva sem si mislil, da mi to ne bo pristajalo oziroma da mi nošenje ne bo všeč, a hitro sem videl, kako zelo sem se motil.

Ker mi je bila ta verižica res zelo všeč in sem jo nosil povsod, sem se začel čedalje bolj zanimati za drug nakit. To me je kasneje pripeljalo celo do nečesa, za kar si nisem nikoli mislil, da mi bo všeč. To so bili uhani. Začel sem opažati, da to res ni le nekaj, kar imajo lahko samo ženske, saj ima čedalje več moških danes uhane.

Zato sem si rekel, da bi lahko bili uhani nekaj, kar mi bo pristajalo. Najprej sem si priskrbel začasne, pripenjalne uhane. Tovrstni uhani se namestijo na uho, ne da bi moral narediti luknjo. To sem nekaj časa nosil, nato pa sem videl, da mi je to res zelo všeč in mi pristoji. Ker sem bil tako navdušen, sem se odločil, da si bom dal narediti pravi uhan oziroma preluknjati uho, da bodo lahko nanj sedli pravi uhani.

Danes so mi res zelo všeč, saj se mi zdi, da naredijo majhno, a vseeno opazno razliko. Seveda jih ne nosim vedno, vendar gre za precej zanimiv dodatek, ki mi je zelo pri srcu.…

Elektrika je dolgo časa veljala za nekaj samoumevnega. Bila je v ozadju našega vsakdana in nanjo smo pomislili le redko, običajno takrat, ko je zmanjkalo toka ali ko je prišla položnica. Danes se je to precej spremenilo. Cena elektrike je postala tema, ki se pojavlja v pogovorih doma, v službi in celo med prijatelji. Ne zato, ker bi nas zanimali energetski trgi, ampak ker se strošek vse bolj pozna v proračunu.

Veliko ljudi ima občutek, da se cena elektrike zvišuje ne glede na to, kaj sami počnejo. Poraba ostaja podobna, navade se niso bistveno spremenile, znesek na računu pa je višji. Razlogov je več. Končna cena ni sestavljena samo iz porabljenih kilovatnih ur, temveč vključuje tudi omrežnino, prispevke in druge postavke, ki jih večina uporabnikov redko podrobno pregleda. Prav te postavke pogosto ustvarijo občutek, da nad situacijo nimaš pravega vpliva.

Svoje naredi tudi letni čas. Pozimi več časa preživimo doma, več kuhamo, peremo in sušimo perilo, včasih pa uporabimo še dodatne grelne naprave. Takrat cena elektrike hitro postane bolj oprijemljiva, saj se poraba poveča skoraj neopazno. Poleti je poraba pogosto nižja, a jo lahko zvišajo klimatske naprave in starejši aparati, ki delujejo neprekinjeno.

Zaradi tega se vedno več gospodinjstev začne bolj zavedati svojih navad. Ne gre za to, da bi se morali odpovedati udobju, temveč za razumevanje, kje energija dejansko nastaja in kam odteka. Ko enkrat veš, zakaj je cena elektrike takšna, kot je, se lažje prilagodiš in sprejemaš bolj premišljene odločitve. Že manjše spremembe v uporabi naprav lahko dolgoročno prinesejo opazno razliko.

Cena elektrike bo verjetno še naprej nihala, saj je odvisna od številnih zunanjih dejavnikov. Kljub temu pa razumevanje porabe in strukture stroškov prinese več miru. Namesto presenečenj ob vsaki položnici imaš vsaj občutek nadzora. In prav to je danes največja vrednost, ko govorimo o tem, kako cena elektrike vpliva na vsakdanje življenje.…

Če sem iskren, si ne bi nikoli mislil, da lahko kakšne preproste balkonske ograje naredijo tako veliko estetsko razliko, kot so mi jo nekaj časa nazaj dejansko naredile. Vse pa se je začelo s tem, da sem razmišljal o menjavi mojih balkonskih ograj, kajti te so bile že res stare. Moj namen je bil torej večinoma samo zaradi varnosti. Na določenih mestih se namreč ograja sploh več ni držala same konstrukcije, oziroma ni bila več pritrjena v sam balkon. Zato me je začelo skrbeti, da če bi se kdo preveč na silo naslonil na ograjo, bi se ta morda odcepila od balkona, ter bi se lahko zgodila še kako velika, oziroma nevarna nesreča.

Zato sem nekaj časa nazaj začel malo gledati različne ponudbe za balkonske ograje, sploh da bi videl, kakšne so na voljo in koliko kaj takšnega stane. A ko sem začel to malo raziskovati, me je v bistvu najbolj navdušilo to, kako estetsko prijetne ograje so danes dejansko na voljo. Te so bile nekaj, česar sploh nisem bil vajen, vendar so mi vseeno vzele precej pozornosti. A ker moj balkon ni bil spet tako modern, sem bil malo skeptičen, ali bo kakšna taka balkonska ograja res primerna. Zato sem si vzel kar nekaj časa, da sem si ogledal vse različne opcije, dokler nisem zagledal ene balkonske ograje, ki me je povsem navdušila.

Tedaj sploh nisem preveč razmišljal, ter sem se kar odločil za nakup. Montaža je nato na srečo tudi potekala brez težav, sploh pa sem za to raje najel mojstre, saj je bilo precej pomembno, da je bila balkonska ograja nameščena dobro in pravilno, da ne bi prišlo do kakšne nesreče. Ko sem nato prvič stopil nekaj korakov nazaj in si svoj balkon ogledal iz zunanje strani, sem bil še kako presenečen nad tem novim izgledom, ki ga je naredila balkonska ograja. Nisem si namreč mislil, da bi lahko tako preprosta reč naredila takšno estetsko razliko. Sploh pa je bilo za varnost tedaj veliko bolje poskrbljeno.…

V resnici jo že imamo, pa ne vemo oziroma se je ne zavedamo. Danes se vse bolj poudarja pomembnost jutranje rutine. Pravijo, da vpliva tako na fizično kot tudi psihično počutje in našo produktivnost tekom dneva. Ponudi nam nek stabilen in pričakovan začetek dneva, da dobimo občutek predvidljivosti in da imamo stvari pod nadzorom. Tako se počasi prebudimo in pripravimo telo in um na aktivnosti, ki nas čakajo, da jih bomo opravili tekom dneva. Zato pravijo, da po jutru se dan pozna, saj če ga dobro začnemo, smo tudi čez dan lahko bolj produktivni.

Hkrati pa si izboljšamo razpoloženje in krepimo zdrave navade. Tudi, če zjutraj samo vstanemo, se oblečemo in gremo takoj v službo, je konec koncev tudi osebno prilagojena jutranja rutina za več produktivnosti, vendar je včasih še vedno dobro, da dodamo nekaj dejavnosti, ki lahko naš življenjski ritem izboljšajo. Zato lahko vključimo, da spijemo kozarec vode ali kavo, morda izkoristimo kratek sprehod, preden pridemo do avta, ali karkoli drugega, kar bi nam lahko ustrezalo. Sploh ni nujno, da zjutraj takoj izvajamo meditacije, jogo, pišemo refleksije ali plane za čez dan. Navsezadnje moramo sami vedeti, kaj želimo in kako bi radi dan začeli ter kakšne potrebe imamo.

Velikokrat se zgodi, da je ravno zjutraj, ko vsi spijo, največ miru, zato je takrat prijetno opraviti kakšno dejavnost, ki jo je čez dan težje ali z muko opraviti. Tudi če gremo zjutraj tečt ali v fitnes, lahko s tem prebudimo telo in smo zato manj utrujeni ter bolj motivirani za dnevne opravke. Nekaterim bi koristil že preprost, hranljiv zajtrk. Na začetku je morda res težko uvajati novo rutino, zato je dobro, da se je lotimo postopoma in ne na silo ter na polno — še posebej, če smo tip človeka, ki zjutraj težko vstane iz postelje.…

Nikoli si nisem mislil, da je tolmačenje nekaj, kar je danes tako uporabnega. Zdelo se mi je namreč, da so danes tisti spletni prevajalci že tako napredni, da ni potrebe po kakšni srednji osebi, oziroma po neki stroki, ki se s tem ukvarja. A ko sem nekaj časa nazaj naletel na situacijo, ko je bilo potrebno urediti neke papirje, dokumente in pogodbe za naše tuje partnerje s podjetjem, sem videl, da sam tega pač ne bom moral urediti.

Zadeve sem se lotil precej samozavestno. Prejel sem ustrezne dokumente in se lotil prevajanja. Imel sem tudi precej dobro podlago iz tujih jezikov, tako da sem bil zelo samozavesten. Če sem se zataknil pri kakšni besedi, pa sem se le obrnil na tiste spletne prevajalce, kot so na primer Google Translate. A pred oddajo dokumentov me je šef pozval, naj stopim v kontakt s tolmačem, kajti zadeve morajo biti 100% predno se oddajo. V kolikor pride do kakšnih napak, bi lahko naleteli na pravne konflikte, ali celo kakšne tožbe. Zaradi tega sem moral res paziti.

Kljub moji samozavesti in prepričanju, da nisem storil napak, sem vseeno moral upoštevati nasvet šefa in sem delo, oziroma prevod res dal tolmačiti. Tedaj pa sem bil čisto šokiran, saj mi je tolmačenje pokazalo, da zadev ne obvladam tako, kot sem si mislil. Tolmač me je namreč opozoril na kar nekaj napak, ki sem jih storil. To me je čisto šokiralo, saj sem si res mislil, da reči niso tako zakomplicirane, kot bi si na prvo žogo mislil. A potrebno je upoštevati čisto vse. Od sodnih zakonov tuje države, do slogovnega navezovanja stavkov. Kadar namreč uporabiš spletne prevajalce, ti delujejo na principu besede za besedo. A ko pride do profesionalnega tolmačenja, temu ni tako, oziroma je potrebno paziti na to. Ker so reči le povezane z dokumentacijo in pogodbami, mora biti vse popolno, za kar ravno skrbi strokovno sodno tolmačenje pravnih dokumentov.…

Imam prijateljico, ki je prvič iskala varstvo za svojega sina in se tako zavedala da sploh ta izbira ni bila tako enostavna kot si je sprva predstavljala.

Namreč njena največja dilema je bila če bi izbrala zasebno varstvo pri varuški, oziroma katero varstvo otrok izbrati. Tako je pravzaprav na začetku njen sin hodil manjšo skupino pri zasebni varuški, kjer pa se je lahko še vedno ukvarjala z vsakim otrokom posebej, saj je bila skupina res manjša, a vseeno pa je bil problem ker ni imel toliko sovrstnikov za igro, pa tudi ni imel tolikšne interakcije da bi se lahko naučil sodelovati in deliti igrače in se znajti tudi v večji skupini. Tako je bila pri naslednji izbiri pozorna predvsem na urejene prostore, da so varna igrala in da je oseba seveda bila okej, ki pa jo je seveda tudi preverila. Ji pa je bilo prav tako pomembno da je imel njen sin čas tako za igro kot tudi za gibanje in počitek.

Všeč je bilo tudi možnost da je varstvo otrok je imelo tudi zdrave in raznolike obroke brez pretiranega sladkorja, sam pristop vzgojitelja pa je bil zelo prijazen in potrpežljiv, zato je vedela da bo njen sin v pravih rokah. Navsezadnje je bila komunikacija ključnega pomena, saj ne glede na to ali je otrok pri varuški ali v vrtcu, je pomembno da se lahko iskreno pogovarjaš z osebo ki skrbi za tvojega otroka, prav tako pa da se da izmenjati tudi kratke in klasične informacije, kako je njen sin jedel spal kako se je počutil. Tako je res naletela na odličnega fanta ki je čuval otroke, ki pa so bili nekako približno v isti starostni skupini, tako da je tudi njen sin spoznal novega prijatelja, s katerim se je zelo rad igral in se tudi lažje vključil v skupino.

Tako je sedaj sama poudarja da je varstvo otrok zelo pomembna in da se splača vzeti malo več časa da najdeš tistega pravega, da lahko greš mirno po svojih opravkih.

Za več informacij in prijavo obiščite www.minicity.si.…

Nekaj časa nazaj je moja zelo dobra prijateljica praznovala rojstni dan. Ta prijateljica je bila res adrenalinski tip človeka in ravno zato sem želela kupiti darilo v tej smeri. Darilo, za katerega sem se odločila, je bilo tandem paragliding soča. Vedela sem, da je to nekaj, kar še ni preizkusila in bo to nekaj, kar bo njej zelo všeč. Vedela sem, katere dni v tednu je ona vedno prosta in ravno zato sem iskala tudi termin v teh dneh. Če bi ji prepustila, da se sama odloči, verjamem, da bi to trajalo res dolgo časa, zato sem se odločila, da bom stvar vzela v svoje roke in ji jaz dala datum in uro. Ko sem dobila ta bon oziroma termin vse skupaj lepo zavila v kuverto. Poleg kuverte sem seveda kupila še majhne malenkosti in jih dala vse skupaj v vrečko. Tandem paragliding soča je bilo glavno darilo.

Končno je prišel dan, ko je moja prijateljica praznovala rojstni dan, in komaj sem čakala, da ji dam darilo. Po eni strani nisem bila prepričana, kakšna bo njena reakcija, ampak res sem upala, da bo zelo vesela. To sem na srečo tudi dosegla, saj je tandem paragliding Soča res zadnja stvar, ki jo je pričakovala. Bila je presenečena, a v pozitivni luči, in rekla mi je, da jo očitno res zelo dobro poznam. Že od malih nog je bila adrenalinski tip človeka, zato sem darilo želela speljati v to smer. To punco poznam že od malih nog, saj sva se vedno skupaj igrali v vrtcu in v šoli. V srednji šoli so najine poti šle narazen, a vedno sva ostali v kontaktu. Ta adrenalin jo spremlja še danes, zato se mi je to darilo zdelo perfektno.

Rezervacijo sem uredila prek uradne strani za tandem paragliding Soča, kjer so mi prijazno svetovali glede vremena, opreme in najboljših terminov. Izkušeni piloti poskrbijo za varnost, razgledi nad dolino Soče pa so preprosto osupljivi – kristalno modra reka, zelene planine in občutek popolne svobode v zraku. Darilo je bilo tudi praktično: vse, kar potrebuješ, je športna obutev in dobra volja, medtem ko za ostalo poskrbijo oni. Všeč mi je, da je to doživetje primerno tudi za začetnike in da se lahko fotografije in videi kupijo kot spomin na ta posebni dan. Zdaj, ko sva to doživetje načrtovali, že komaj čakava lep, sončen dan, da se odpraviva na vzlet in ustvariva spomin, ki ga ne bova nikoli pozabili.…

Prav spomnim se dneva, ko sva se lani za vikend z bratrancem odpravila v hribe. Cesta do koče pa je bila kar grozna. Lahko bi rekli, da ni bila podobna cesti. Na začetku je bil na cesti makadam, kar ni bil problem, nato pa se je ta spremenila v blato in celo nekaj snega na višini. Imel sem svojega starega terenca, ki je sicer zanesljiv, a ko so se kolesa enkrat začela vrteti v prazno, je bilo konec. Hitro nama je bilo jasno, da ne bova prišla nikamor brez pomoči.

Tedaj pa se je bratranec spomnil, da je s seboj vzel poseben pripomoček in ga spravil v prtljažnik, preden sva šla. To pa je bila kompaktna električna vitla za avto. Do takrat sem ta pripomoček povezoval bolj z gradbišči in neko profesionalno uporabo. Zato si nisem nikoli mislil, da bo majhna električna vitla tista stvar, ki nama bo rešila vikend. Kljub temu sem mu zaupal in sva se lotila dela, saj bi drugače obtičala na tej cesti za bog ve koliko časa.

Tako sva najprej namestila vitlo na prednji del avta. Jeklenico sva nato napela in pritrdila okoli bližnjega drevesa. Potem sva jo prižgala in upala na najboljše. Po nekaj minutah mučenja sva že bila na prostem. Avto se je sicer premikal počasi, a zanesljivo, tako da nama je uspelo priti iz tistega blata, ki nama je čisto požrlo kolesa.

Takrat sem vedel, da bo naslednja stvar na moji listi reči, ki jih moram imeti pri sebi v avtu, vitla. Zato sem jo tudi kupil, ko sva se vrnila domov. Zdaj jo imam vedno v prtljažniku, saj nikoli ne veš, kdaj ti lahko kaj takega pride prav oziroma kdaj se spet znajdeš v kakšni podobni situaciji. Če tisti dan tega ne bi imela, bi bil vikend najverjetneje pokvarjen.…

Prav spomnim se nekaj časa nazaj, ko sem v svoji pisarni videl malo goro škatel. To so bili namreč izdelki, ki smo jih pripravili, saj smo se odpravljali na sejem, kjer bi se lahko z našim podjetjem predstavili širši množici. To pa je bila odlična priložnost za naše podjetje, tako da smo želel to izkoristiti tudi za kakšno prodajo naših izdelkov in storitev. S tem bi se namreč lahko tudi zelo dobro predstavili ljudem. Prav tako smo tudi posebej za to priložnost pripravili nekaj promocijskih daril, katera pa smo imeli namen kar talati. 

Tedaj pa sem se srečal z vprašanjem, ki me je malo zaskrbelo. Na misel mi je prišlo to, če sploh še kdo uporablja gotovino. Ta je namreč postala že precej zastarela, ter zato danes večina ljudi plačuje s karticami. To pa je seveda tudi logično, saj gre za precej lažji in bolj enostaven način hitrega plačila. Zato pa sem začel razmišljati o temu, da na sejmu ne bomo prodali veliko, če bomo sprejemali le gotovino. Tedaj pa sem se spomnil na najem pos terminala.

Prepričan sem bil, da lahko na spletu najdem kakšnega ponudnika, ki bi mi omogočil opraviti najem pos terminala. Nisem se namreč želel odločiti za nakup, saj še nisem vedel, kako veliko potrebo bom imel. Prav tako pa bi lahko najprej opravil najem, ter na podlagi tega videl, če se mi nakup splača.

Tedaj pa sem začel po spletu brskati kakšne so kaj ponudbe za najem pos terminala. Kar pa sem našel pa je bilo res presenetljivo. Na voljo je bilo res malo morje ponudnikov, tako da sem lahko brez problema našel kakšnega, ki mi je ustrezal.

Na sejmu pa smo nato lahko končno nudili plačilo s kartico. To pa se je izkazalo, da je bilo precej profitno. Prav tako pa smo pritegnili kar nekaj ljudi, tako da se je najem definitivno splačal. …

Ko sva se lotila prenove hiše, je bila ena prvih stvari, ki sva jih želela zamenjati, stara lesena okna. Bila so sicer lepa, a dotrajana, puščala so toploto, tesnila so bila uničena, pozimi pa je skozi špranje pihal mrzel zrak. Iskala sva rešitev, ki bo hkrati funkcionalna, energetsko varčna in cenovno sprejemljiva. Tako sva začela razmišljati o PVC oknih.

Sprva sem bila nekoliko skeptična, saj nisem si želela, da bi prostor zaradi novih oken izgubil tisti topel občutek doma. A ko sva si ogledala različne modele, barve in izvedbe, sem hitro ugotovila, da so PVC okna danes precej bolj estetska in prilagodljiva, kot sem si predstavljala. Izbrala sva bela okna z nežno zaobljenimi linijami, ki se popolnoma ujemajo s stilom hiše.

Montaža je bila hitra in brez večjega posega. Že prvi teden sva opazila razliko. V prostorih je bilo bolj toplo, manj hrupa od ceste, vetra pa ni bilo več čutiti. Poleg tega so PVC okna zelo enostavna za čiščenje in ne zahtevajo posebnega vzdrževanja, kar nama je bilo kot zaposlenemu paru izjemno pomembno.

Zdaj, po dveh letih uporabe, lahko rečem, da je bila to ena boljših odločitev pri prenovi. Toplotna izolacija je boljša, računi za ogrevanje so nižji, notranjost doma pa prijetnejša. In kar je najlepše – zjutraj, ko sedim ob oknu s kavo v roki, me ne zmoti nič. Ne mraz, ne prepih. PVC okna so zares tihi junaki udobnega doma.

Poleg tega so nama ponudili tudi možnost vgradnje komarnikov in senčil, kar je poleti izjemno priročno. Komarniki se preprosto zložijo, senčila pa poskrbijo, da se prostor ne pregreva. Vse deluje tekoče, brez zatikanja ali napak. Zanimivo je, kako majhna sprememba, kot je menjava oken, vpliva na celoten občutek v prostoru. PVC okna nama zdaj pomenijo več kot le zaščito pred vremenom. Prinašajo mir, tišino in občutek, da je dom res zavetje. In to je tisto, kar največ šteje.…